“Arhitektura se začne, ko pazljivo skupaj postavite dve opeki” (Van der Rohe). POSTMAN se začne, ko se štirje (wannabe) arhitekti, ki so dejansko umetniki, posvetijo prevodu prostora v pop glasbo. Leto po izdaji prvenca THERE (Epileptic Media, 201 6) kolektiv iz avstrijskega Linza že reže rdeči trak za svoj drugi dolgometražec HOME. Novi album bi lahko šteli za nadaljevanje prvega, predvsem v kolikor njihovo preizkušeno in resnično orodje za (avto-) pogon še vedno ostajajo neposredni – neokrajšani in nespremenjeni – citati arhitekturnih klasik S, M, L, XL (Kohlhaas / Mau), ki so izbrani intuitivno ter na eleganten način (ponovno) sestavljeni v nekaj novega. POSTMAN zapustijo puščavo. Zdaj gredo proti Metropolisu.
S tem, ko prostor za prostorom v HOME gradijo okrog arhitekturnih svetil in literature, ter z jasno reduciranimi linijami brez kakršnih koli ornamentov, POSTMAN pokažejo redek talent za ustvarjanje vsestranskega prostora, točk lepote, ki se prelivajo ena v drugo.
Ritem mašina spleta “linijo lepote in milosti”, ki je v zlatem rezu natančno razrezana z basovskimi melodijami. S premišljeno igro svetlobe in senc električni klavir in orgle oblikujejo ta prostor, medtem ko svetleče minimalne kitare ostanejo uravnotežene ob skeletu melodij v radikalni eleganci. Razločni vokali nas – včasih z izrazito kvaliteto široko razprtih oči in deliričnostjo, včasih vsevedni in mehki – peljejo v razumno vzdušje neposrednosti. Prostor. Prihodnost. Praznina. Vsi postanejo dostopni prek idiosinkratične poetike POSTMAN, zaradi česar je HOME tako prijeten. Vse komponente se zberejo v pozitivni simbiozi. “Pogosto je prostor med zgradbami tako pomemben kot zgradbe same” (Van der Rohe). Čeprav POSTMAN ustvarjajo minimalni pop, njihov formulaični kanon še zdaleč ni omejen in sije v neobrzani lepoti. Na skoraj tolažeč način jim uspe opisati metaforično praznino postmodernizma in tako vznikajo kot reševalci življenj, ki izboljšajo svet skozi arhitekturo. Young Concrete Giants! I Soundcloud I Bandcamp
Uho za Oko je eksperimentalna petčlanska glasbena zasedba, ki se žanrsko opredeljuje kot Anubiswave, Egyptian space punk in Pyramid rock. Gre za mešanico žanrov, še najbolj pa bi se lahko oprli na darkwave, eksperimentalni rock, občasno pa tudi na industrial in surovejše žanre. Prvi dvojni album je nastal v EBM-erskem in spoken word vzdušju vokala in sintetizatorja. Nato pa se je zasedba spremenila. Novi material je bil do določene mere navdahnjen z egipčansko mitologijo, predvsem popotovanjem duše prek ˝sodnika˝ Anubisa, ki presoja o naravi tavajoče duše ter jo usmeri v pogubo žrela maščevalke Ammit ali pa v kraljestvo večnosti. Pripoved tako začenja iz imaginarnih pokrajin, ukvarja se s prvoosebnim dojemanjem okolice z vidika posameznika, ki je del družbe kot celote, ošine čustva, ozira pa se tudi na globalne in lokalne aktualne teme, kot so verska blaznost, pokvarjenost oseb v premoči, kanibalizem, ter se dotakne družbenih in zgodovinskih katastrof. Seveda s poudarkom na sedanjosti in na tem, kar nas še čaka. Album tudi instrumentalno niha med divjim uporništvom in bolj umirjenim objokavanjem človeštva. Je hibrid subjektivnih vizij in vsakdanjega življenja. I Soundcloud I Bandcamp
Facebook dogodek
Vstopnina:
četrtek, 26. 10. ob 21.00 – POSTMAN, UHO ZA OKO
